Pogosta vprašanja

Kaj je patologija?
Patologija je diagnostična veja medicine. Pregledujemo tkivne in celične vzorce, odvzete na različne načine (s tanko ali debelo iglo, z odščipom, izrezom itd.), zato so nekateri vzorci zelo majhni (na primer odščip sluznice želodca), drugi veliki (na primer odstranjena jetra, del črevesa). Glavna preiskovalna metoda je mikroskopski pregled tkiv in celic (s svetlobnim mikroskopom). V sodobni patološki diagnostiki so poleg mikroskopskega pregleda del standardne obravnave tudi ostale preiskovalne metode (molekularnogenetske, imunohistokemične, imunoflourescenčne, elektronskomikroskopske idr.), ki omogočajo natančnejšo opredelitev bolezni in opredelitev tistih dejavnikov, ki so povezani s potekom bolezni ter z odzivom na določeno vrsto zdravljenja. Z mikroskopskim pregledom lahko opredelimo različne bolezni, ki se kažejo s spremembami v tkivih in celicah (tumorji, vnetja, bolezni kopičenja idr.). Tako na primer končna diagnoza raka skoraj v vseh primerih temelji na patoloških preiskavah. Specialist patolog je tisti specialist, h kateremu je pacient oziroma njegov vzorec največkrat napoten.

Ali je potrebno vsako odvzeto oziroma odstranjeno tkivo poslati na patološko preiskavo?
Načeloma da, so pa izjeme, pri katerih patološka preiskava ne prinaša dodane vrednosti (na primer mehansko poškodovana tkiva, odmrla tkiva z jasnim vzrokom za propad tkiva).

Zakaj je potreben pregled odstranjenega tkiva?
Za zanesljivo oceno bolezenskih sprememb v tkivu je potreben mikroskopski pregled tkiva, saj je ocena sprememb zgolj na podlagi makroskopskega pregleda ali slikovnih preiskav pogosto nezanesljiva. Tako je za zanesljivo in dokončno diagnozo malignih tumorjev (raka) skoraj v vseh primerih potreben mikroskopski pregled tkiva. Patološka preiskava omogoča poleg opredelitve vrste tumorja tudi opredelitev dejavnikov, ki so povezani s potekom bolezni, in tistih, ki so pomembni za nadaljnji izbor zdravljenja (tarčno zdravljenje). 

Kdo opravi pregled tkiva?
Pregled tkiva vedno opravi specialist patolog, ki tudi avtorizira izvid. Izjema so brisi materničnega vratu, ki jih pregledujejo za to ustrezno usposobljeni presejalci in izvid samostojno avtorizirajo, če v brisu ni patoloških sprememb. Specialist patolog je zdravnik z opravljeno specializacijo iz patologije in veljavno licenco za delo na področju patologije.

Na koncu izvida je naveden specializant – ali to pomeni, da je pregled tkiva opravil specializant?
Ker smo učna ustanova, pogosto pri pregledu tkiva sodelujejo specializanti, ki jih navedemo na koncu izvida. Vendar v vseh primerih vzorce mikroskopsko v celoti pregleda tudi specialist patolog, ki avtorizira izvid.

Kateri laboratoriji lahko izvajajo preiskave na področju patologije?
Preiskave na področju patologije lahko izvajajo laboratoriji oziroma oddelki z veljavnim dovoljenjem za delo Ministrstva za zdravje RS za področje patologije.

Koliko časa je treba čakati na izvid preiskave?
Čas od prejema vzorca do izdaje izvida je odvisen od vrste in zahtevnosti diagnostike ter morebitnih posebnosti pri obdelavi vzorca. V letu 2017 je bil povprečni čas odgovora za histopatološke preiskave, ki predstavljajo večino vseh preiskav, tri delovne dni, za citopatološke pa en delovni dan. Razen izjem so rezultati preiskav znani najkasneje v desetih delovnih dneh.

Ali mi kot pacientu lahko pošljete izvid patološke preiskave?
Patološko preiskavo naroči napotni zdravnik, ki tudi prejme izvid. Izvid patološke preiskave je potrebno vrednotiti z drugimi izvidi in s klinično sliko, zato je pravilni postopek, da izvid najprej prejme napotni zdravnik. Ta pacientu izvid pojasni skupaj z rezultati morebitnih drugih preiskav. Takrat lahko tudi pacient prejme kopijo izvida.

Ali kot pacient lahko pridobim drugo mnenje na Inštitutu za patologijo za preiskavo, ki je bila opravljena v drugi ustanovi?
Da. Za drugo mnenje lahko zaprosita zdravnik ali pacient osebno. V obeh primerih za izdelavo drugega mnenja potrebujemo kopijo patološkega izvida, tkivne bloke in stekelca.

Ali kot pacient lahko pridobim drugo mnenje za preiskavo, ki je bila opravljena na Inštitutu za patologijo?
Da. Drugo mnenje v nekaterih primerih pridobimo že med osnovno diagnostiko na pobudo samega specialista patologa z Inštituta za patologijo. Ta pri zahtevnih primerih sam pošlje vzorec v konzultacijo enemu od svetovno priznanih specialistov patologov za določeno področje.
V posameznih nejasnih primerih pošljemo vzorce v konzultacijo tudi v dogovoru z napotnim zdravnikom. Priporočamo, da se pacient o morebitni potrebi po drugem mnenju najprej posvetuje z napotnim zdravnikom (zdravnikom, ki je napotil na patološko preiskavo).
Pacient lahko tudi sam pridobi drugo mnenje v drugi ustanovi. V tem primeru lahko pacient osebno ali oseba, ki jo pacient pisno pooblasti, prevzame na Inštitutu za patologijo tkivne bloke (ali stekelca) in jih pošlje v želeno ustanovo. Ker na Inštitutu za patologijo ne moremo prevzeti odgovornosti za hrambo vzorcev (blokov, stekelc) izven inštituta, na zahtevo pacientov ali pooblaščenih oseb sami ne pošiljamo vzorcev v druge ustanove.

Ali je možno po končani preiskavi na vzorcu opraviti dodatne preiskave?
V večini primerov je to mogoče, odvisno od velikosti in narave vzorca. Vzorce po končani preiskavi hranimo v različnih oblikah, najpogosteje v obliki parafinskih tkivnih blokov in stekelc s histološkimi ali citološkimi vzorci. Na teh vzorcih, predvsem tkivnih blokih, je možno tudi več let po zaključeni preiskavi napraviti dodatne preiskave, česar se v vsakdanji praksi pogosto poslužujemo. Tako na primer pri napredovanju raka na predhodnem vzorcu lahko opravimo dodatne preiskave, ki so pomembne za izbor nadaljnjega zdravljenja.

Ali lahko kot pacient naročim preiskavo na Inštitutu za patologijo?
Načeloma lahko, vendar priporočamo, da preiskavo naroči napotni zdravnik, ki poskrbi tudi za ustrezno dostavo vzorcev.